Dijaki (BIC Ljubljana) - program veterinarski tehnik na Erasmus+ mobilnosti - Češka 2022

Dan smo začeli približno ob osmih ko smo končno odprli oči, nato pa je do nas prišel vodič Zdenek. Profesor je pognal naš kombi, in vodič nas je vodil do ambulant v katerih naj bi preživeli dopoldne. Prvi sta iz kombija izstopili Ema in Emanuela, na naslednji postaji Ernest in Nuša in na zadnji še Luka in Lara.  Emi in Emanueli so tamkajšnji uslužbenci najprej razkazali njihovo majhno ambulanto. Opazovali sta dva posega, in sicer kastracijo in sterilizacijo dveh mladih kužkov. Nato sta veterinarkam pomagali fiksirati psa, katerega je lastnik pripeljal zato, da mu prevežejo sprednji nogi. Veterinarka jima je obrazložila, da kuža zdaj zelo lepo okreva, po operaciji na obeh sprednjih nogah. Ogledali sta si tudi rentgensko sliko tega psa pred izvedeno operacijo. Čas so jima krajšali tudi veterinarkin kuža Fofo in ostali psi v hospitalu. Ernesto in Nuša sva najprej še skupaj z vodičem iskala veterinarja, nato pa smo ga srečali na ulici od kjer nas je popeljal v še ne dokončano ambulanto...

 Današnji dan se je začel nekoliko kasneje in sicer ob 9.30. Po obilnem zajtrku smo se z našim super kombijem napotili proti Brnski veterinarski fakulteti. Udeležili smo se zelo zanimivega predavanja za prve letnike na faksu o kosteh in mišicah. Srečali smo par bivših dijakov naše šole, ki so svoje šolanje nadaljevali na tej fakulteti. Zelo so jo pohvalili, z profesorji vred. Sledil je ogled njihovega muzeja okostij in živali. Igrali smo se igro ugotovi okostje, kjer smo si ogledali sestavljeno okostje živali in ugibali kateri živali pripada. Lahko smo tudi prijeli in poskusili dvigniti lobanjo povodnega konja (ni bila lahka). Nama je najbolj v oči stopil morski prašiček z odprto trebušno votlino, v kateri so bili prisotni še vsi organi. Ko smo odhajali iz kampusa smo opazili njihovo maskoto, ki je bila res prečudovita (osel z zmajevimi krili oz. mladički osla in zmajevke iz Shreka). Malo smo se nasmejali in lačni tekli proti našemu zvestemu kombiju. Sledil je obilen obrok. Seveda ...

 Danes smo lahko spali uro dlje kot včeraj. Po dobrem zajtrku smo se zbrali pred kombijem, kjer smo se dobili s profesorico z njihove veterinarske šole. Skozi gosto meglo nas je vodila do Brna. Zapeljali smo se na edino veterinarsko univerziteto na Češkem kjer smo spoznali še eno zelo prijazno vodičko. Razkazala nam je njihov oddelek za konje. Bil je gromozanski. Izvedeli smo veliko o poteku priprav na operacijo konjev, o operacijah, okrevanju itd. Zelo zanimivi so nam bili prostori za sedacijo in zelo velike kirurške sobe. Prav tako nam je vodička razkazala ostale prostore kot so infekcijska soba, jahalnica kjer potekajo tudi tekmovanja, pokazala nam je njihove kočije, prostor s fantomom za odvzem semena, bokse v katerih bivajo konji, ki se tam zdravijo. Videli smo veliko čudovitih konjev, med njimi tudi kobilo z brki.  Zahvalili smo se za ogled in se odpravili do najbolj pričakovane destinacije. Po stresnem parkiranju smo si privoščili kosilo. Za tem smo se odpeljali do klin...

Vstali smo in se vsi zaspani spravili na zajtrk. Takoj po zajtrku smo se s profesorjem odpeljali do šole, na kateri je tudi veterinarski oddelek. Skupaj s češkimi učenci veterine smo se kar peš odpravili do neke kmetije, kjer so imeli veliko konjev ter perutnine.  Tam nam je njihov profesor razdelil zaščitna oblačila v katera smo se oblekli. Ogledali smo si pripravljeno delovno mesto, in potem prejeli navodila. Klali bomo race. Trudili smo se loviti razburjene race in profesor se nam je smejal. Race smo zaklali in oskubili. Potem smo na naše presenečenje dobili nože in jim lahko sami odstranili notranje organe ter jih očistili. Končali smo. Očistili smo prizorišče umora, se preoblekli ter se peš odpravili nazaj do šole, kjer smo dobili in pojedli kosilo. S kombijem smo se nato odpravili nazaj do našega hotela, da se odpočijemo.  Ko smo se odpočili in odigrali nekaj iger s kartami, smo se vsi skupaj odpravili v tajsko restavracijo. Po dobri večerji smo se odpravili še na zasluž...

 Današnji dan se je začel okoli osme ure zjutraj. Prvo smo si privoščili obilen zajtrk ter se peš odpravili do višje zdravstvene šole. Tam so nam predstavili njihov program in kako poteka njihov pouk. Pokazali so nam njihove modele za vajo, par od njih naju je zelo fasciniralo npr. lutka z utripom, dihanjem in govorom. Na lutki stimulirajo paciente, različne nepravilnosti, kot na primer aritmija. Po končanem ogledu smo se zahvalili za topel sprejem in se napotili proti mestnemu centru, na poti sva se spraševala čemu redko kdo govori angleško, prišla sva do zaključka da sva v veliki vasi in v šolah se pretežno učijo nemško.  Na trgu smo si ogledali judovsko četrt, naš vodič nam je veliko povedal o njihovem življenju in o njihovi kulturi in veri. zapomnila sva si zelo malo saj je naš vodič govoril v bolj polomljeni angleščini, velikokrat je tudi zašel iz teme in se spet vrnil k njej. Pot smo nadaljevali do šolskega centra, kjer imajo več smeri strokovnih srednjih šol med drugimi...

Naša izmenjava se je začela v nedeljo (6.11), dobili smo se pred šolo ob desetih zjutraj. Z profesorjevo zamudo smo pot začeli 10.10. Peljali smo se 6 ur in končno prispeli v hotel Slavia. Ko smo se namestili v sobe nas je profesor popeljal po mestu. Ustavili smo se tudi  za večerjo in si privoščili kebab, jufko in pomfri. Po večerji smo se ustavili na par pijačkah, kjer nam je profesor okvirno povedal kako bo naša izmenjava potekala. Ker smo bili utrujeni se je naš dan hitro končal z prijetnim spancem na zelo udobnih posteljah hotela.